Ne sprašujte za pot
Blodnik po Istri
Knjiga vas bo dokončno ozdravila prepričanja, da Istro poznate – in to samo zato, ker tam že od mladih nog preživljate dopust. Avtorice vas v duhovitem in izvirnem slogu popeljejo na odkrivanje pozabljenega in zapuščenega, mimogrede pa še krepko nasmejejo.
Najboljšim turističnim vodnikom rok trajanja ne poteče niti čez leta. Blodnik pa je brezčasen, omislite si svoj izvod in se vrnite v čase kolonij v Poreču!
Cena: 26,50 €
(Blodnik je žal razprodan. Iščemo morebitne skrite zaloge. Dokler jih ne najdemo, naročil ne sprejemamo.)
O knjigi
Kar se je začelo na večerji s preveč vina in nadaljevalo kot eksperiment z obilico improviziranja, je postalo knjiga, ki si je pridobila oboževalce med še tako izbirčnimi bralci.
To gre vsaj deloma pripisati prostodušnosti in odkritosti avtoric: treh pisk in ene ilustratorke. Od Blodnika ne pričakujte preveč stvarnih informacij – to ni turistični vodnik!, lahko pa se nadejate slogovno izbrušenih in žanrsko raznolikih besedil, obilice dovtipov in seveda imenitnih ilustracij.
Blodnik se posmehne obsedenosti z ocenjevanjem restavracij, postreže z nežnimi proustovskimi utrinki o izgubljenem času, epizodo mehke pornografije in biografskimi študijami zanimivih osebnosti. Prinaša tudi pravljico o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.
Blodnik blodi ne le v prostoru, temveč tudi v času. Pogosto pa niti ne loči med resničnostjo in fikcijo.
popotnice
krajev
zgodb/blodenj
strani
Avtorice
Agata Tomažič – šepetalka pticam, ki ne skriva obžalovanja, da se ni rodila vsaj pred kakšnimi šestdesetimi leti ter doživela zlatih let neuvrščenih in kolonializma. Tolaži se s čim pogostejšimi izleti v države, kjer ima beli (rdečelasi) človek še določen ugled, kjer so domorodci ustrežljivi in je gin poceni.
Pisati je začela, še preden je znala brati, kar sicer tudi rada počne. Svoja besedila objavlja v knjigah, v tisku in na spletu. Manj znano dejstvo je, da ima mlajšega brata, ki je pes.
Tamara Langus, s spletnim imenom Centrifuzija – ko je AJPES njenemu svežemu registriranemu s. p. prepovedal lansirati satelite in se ukvarjati z vesoljskim prometom, se ji je sesul svet. Primorana se je bila usmeriti v troposfero, kjer je dejavna še danes: ukvarja se s komuniciranjem na spletu, predvsem v povezavi z družbenimi omrežji. V skladu s svojim spletnim vzdevkom Centrifuzija pa se navdušuje nad fisijo in fuzijo ter verjame, da bo jedrska energija rešila ta svet.
Manj znano dejstvo je, da bi, če bi mogla, najraje vse pretvorila v tabelo. Pa ji nismo dovolili!
Teja Kleč, bolj znana kot Teja Ideja. Ko so jo v odrasli dobi začeli zbadati in klicati Teja Ideja, se zbadljivke ni otresla, ampak si jo je pripela na prsa in od takrat njen stripovski alter ego rešuje lasten svet z idejami, kako se imeti še bolje. V nekem trenutku je odložila barvice, s katerimi običajno poslikava znane ter maj znane blagovne znamke in se iz oblikovalke prelevila še v troglavo Šeherezado, da bi s pajdašinjama pripovedovala o obljubljeni deželi Istri. Teja zdaj spet samo riše in razmišlja, kam bo v kratkem odpotovala.
Manj znano dejstvo je, da je bila na faksu sošolka nekdanjega predsednika vlade. Zato z njo res ni dobro češenj zobati – posvarili smo vas!
Milanka Fabjančič – zlata maturantka, ki se je namesto na študij psihologije vpisala na Akademijo za likovno umetnost (ALU). Ilustrira že od 15. leta, širša javnost jo je spoznala, ko je s podobo tragično izumrlega dodoja vdihnila novo življenje izumirajoči emajlirani posodi Emo.
Manj znano dejstvo je, da se ji bo kazalec na desnici kmalu preobrazil v grafitni svinčnik. To bo zadnja stopnja evolucije »risarske deklice za vse«, ki je ilustrirala vse od otroških knjig do prispevkov v tiskanih in spletnih revijah ter dela tudi kostumografske skice. Pravkar je končala risanje animiranega filma za odrasle, za katerega upa, da mu bodo sledili še mnogi.
Pričevalci
Priporočevalci
“Pa kaj se je zgodilo s puncami, ki so v osemdesetih vreščale na Princea in Michaela Jacksona in Guns’n’Roses …? Danes se odpravijo v Istro, kraj travmatičnih družinskih počitnic in zgodnjejutranjih bruhanj na gimnazijskih izletih, in zdihujejo po sindikalnem turizmu, nostalgično padajo v žveniment ob vsakem počasnem konobarju in umazanem gostilniškem prtu, se zmrdujejo nad turističnimi biseri in objokujejo zarjavele industrijske britofe.
Tri dame odkrivajo avtentiko nove srednje generacije, rojeno po apropriaciji še zadnjega kažuna v turistične namene. Ne obljubljajo vam brezpogojne vedrine in tudi treznost je včasih na resni preizkušnji, a v zameno boste poniknili v njihove rahločutne duše.”
Zdravko Duša
“Agata, Tamara in Teja so kot mnoge izgubljene slovenske duše svoj čas blodile po Červarju, Barbarigi in Medulinu, a se njihove istrske blodnje niso materializirale v obliki črne gradnje v okolici Savudrije, marveč v pričujoči knjigi. Pardon, blodniku.
Začuda se bivanja v daljnih eksotičnih krajih tudi dokaj dobro spomnijo, občasno zamegljenost od opojnih substanc načetega spomina pa nadomeščajo z bujno domišljijo in humorjem. Kar jim, da se razumemo, moramo šteti v prid. Brez obilice domišljije in humorja se trem babnicam v Istri res težko primeri kaj zgodbastično blodnega. Zato ni vprašanje, ali se je zapisano v tej knjigi zares zgodilo, temveč je vprašanje, kako Agati, Tamari in Teji ni bilo nerodno vsega tega zapisati. In kako Milanki tega ni bilo nerodno narisati. Namesto odgovora si raje priznajmo, da smo jim lahko bralci za njihovo brezsramnost brezmejno hvaležni.”
Goran Vojnović
“Če bomo na pot vzeli samo sončna očala, kreditno kartico in eno knjigo, naj bo knjiga Blodnik po Istri. Z njo se bomo izgubili že za prvim ovinkom, veličastno zašli in ne bomo več znali nazaj domov.
Ena tistih knjig, s katero ti izgubiš smer, pot pa najde tebe.”
Ervin Hladnik Milharčič
Kviz
Kako dobro poznate Istro?
Za Istro se nam zdi, da jo vsakdo pozna kot lasten žep. Seveda, saj nam leži pred pragom, naša je. Toda ali res veste, kaj skriva v svoji notranjosti, kjer se končajo ustaljene turistične poti? Ste prepričani, da ne obstaja kje kotiček, za katerega niste še nikoli slišali, kaj šele ga obiskali? Avtorice Blodnika po Istri, ki so polotok prekrižarile po dolgem in počez, si česa takega ne bi več upale trditi …
